Réšu aušu sešlarnir śrslitum ķ Frakklandi?

sarkoflottur.jpg

Rśmlega tvęr milljónir kjósenda ķ frönsku forsetakosningunum skilušu aušu. Tališ er aš žessi atkvęši séu aš langmestu leyti frį kjósendum Žjóšfylkingarinnar, öfgaflokks hęgrimanna, en forsetaefni hennar, Marine Le Pen, hvatti kjósendur sķna til aš skila aušu ķ seinni umferšinni. Menn spyrja sig nś hvort hśn hafi meš žvķ komiš ķ veg fyrir endurkjör Sarkozy.

Aušu atkvęšin voru 2,14 milljónir eša 5,85% greiddra atkvęša sem alls voru um 38,7 milljónir, žar af skiptust  35.552.169 į frambjóšendurna tvo. Į Hollande og Sarkozy munaši um 1,2 milljón atkvęša; Holland fékk um 18,8 milljónir og Sarkozy um 17,6 milljónir. Kjörsókn var 81,28%.

Nathalie Kosciusko-Morizet, talskona Nicolas Sarkozy, skellti skuldinni į Marine Le Pen ķ gęrkvöldi og sagši hana bera sök į śrslitunum. Enn sem komiš er liggur engin greining fyrir hendi į žvķ hvašan aušu atkvęšin eru komin en ķ fyrri umferšinni voru žau um 700.000 talsins, eša 1,9% greiddra atkvęša. 

 

„Verši Hollande kosinn forseti ķ kvöld er žaš vegna mikils fjölda aušra atkvęša. Žau stušla aš kjöri Fransois Hollande,“ sagši hśn į kosningavöku TF1-stöšvarinnar. Og hélt įfram: „Marine Le Pen hvatti fólk til aš skila aušu. Viš vörušum viš žvķ og sögšum žaš myndi stušla aš sigri Hollande“.

Aušir sešlar hafa ašeins einu sinni veriš hlutfallslega fleiri, eša ķ kosningunum 1969. Žar fór lokalotan fram milli tveggja hęgrimanna, Georges Pompidou og Alain Poher. Vinstrimenn įttu žar ekki fulltrśa og skilušu margir aušu, eša 6,42% atkvęša.

Ķ seinni umferšinni 1995 milli Jacques Chirac og Lionels Jospin voru auš atkvęši 5,97% og ķ seinni umferšinni 2002 milli Chiracs og Jean-Marie Le Pen var hlutfalliš 5,38%.

Kosningaśrslitin ķ raun jafntefli?

Annars eru śrslit kosninganna athyglisverš ķ ljósi žess aš ekki eru margir mįnušir frį žvķ skošanakannanir sżndu, aš frambjóšandi sósķalista myndi leggja Sarkozy aš velli meš 62% atkvęša gegn 32%. Og sķšustu vikur og daga bentu fylgismęlingar til enn meiri munar en śrslitin uršu. Žaš segja stjórnmįlaskżrendur veikja Hollande og miklu fremur verši aš tala um jafntefli en afgerandi sigur hans.Śrslit fyrri forsetakosninga ķ Frakklandi

Žį segja žeir, aš žaš hafi ekki veriš stefna Sarkozy sem varš undir ķ kosningunum heldur hafi honum veriš refsaš fyrir forsetastķl sinn. 

Žegar öll atkvęši höfšu veriš talin var skerfur Hollande af žeim sem greidd voru frambjóšendunum tveimur 51,62% en skerfur Sarkozy 48,38%. Į žaš er og bent, aš Hollande hafi ekki meirihluta greiddra atkvęša į bak viš sig, žvķ séu aušu sešlarnir taldir sé hlutur hans 48,8% af greiddum atkvęšum.  

Kosning Hollande er fyrsti sigur sósķalista ķ forsetakosningum ķ nęr aldarfjóršung, eša frį 1988, en žį vann Francois Mitterrand seinni sigur sinn. Žį er žetta ķ fyrsta sinn sem sósķalistar komast aš völdum frį žvķ stjórn Lionel Jospin fór frį eftir žing- og forsetakosningarnar 2002. Sķšasta žingmeirihluta sinn unnu vinstrimenn 1997. Spurning er hvort žaš breytist ķ nęsta mįnuši er Frakkar kjósa ti lžings.

 


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband